Christof Wandratch je legenda svetovnega plavanja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil dvakrat evropski prvak na 25 km. Dolgo časa je držal tudi svetovni rekord v priznanem daljinsko plavalnem izzivu, plavanju čez Rokavski preliv med Anglijo in Francijo. V lanskem letu nas je počastil z udeležbo na Blejskem plavalnem izzivu in kljub častitljivi starosti postal zmagovalec malega plavalnega izziva. S Christophom, smo se pogovorili ob robu svetovnega pokala v zimskem plavanju na Bledu, kjer je nizal zmage eno za drugo. Pogovarjali smo se o njegovi karieri, daljinskem plavanju in tudi o njegovi poklicni karieri, ki je zelo zanimiva. Več si preberite v spodnjem intervjuju.

Včeraj je bil tukaj na Bledu prvi tekmovalni dan svetovnega pokala v zimskem plavanju. Petkrat ste zmagali. Kakšni so bili pogoji? Ste z vašimi rezultati zadovoljni?

Moji rezultati so bili zelo dobri. Bil sem zelo vesel- 5 nastopov, pet zmag. Bolje nebi moglo iti. Bilo bi nemogoče. Pogoji so bili zelo zahtevni, predvsem zunaj jezera. Ves dan je deževalo in bolje sem se počutil v vodi kot zunaj nje. A sem vesel. Vedno sem vesel, ko se vrnem na Bled. Nenavadno je imeti poleti tekmovanje v istem jezeru kot pozimi. To je prijetna in dobra izkušnja.

Rekli ste, da tekmujete tako pozimi, kot tudi poleti na tekmovanjih v odprtih vodah. V svoji starostni kategoriji ste še vedno en najboljših daljinskih plavalcev na svetu. Ali nam lahko malo opišete vašo plavalno kariero?

Torej, svojo kariero daljinskega plavalca sem začel v Italiji leta 1984 na tekmi na 10 km. Zmagal sem. Nato sem korak za korakom dvigoval razdaljo. Prvo evropsko prvenstvo sem plaval v Bonnu. Potem sem na svetovnih pokalih nastopal 20 let. Veliko zmag sem osvojil. Zmagal sem na dveh evropskih prvenstvih leta 1991 in 1995 (na 25 km). Naslednji korak je sledil leta 2003, ko me je nemška televizija ZDF prosila za snemanje filma o mojem plavanju čez Rokavski preliv. V letu 2005 sem tam postavil svetovni rekord. Plaval sem 7 ur in 2 minuti. To je še vedno tretji najhitrejši čas vseh časov. Po tem sem veliko plaval solo. V letu 2013 sem plaval čez Bodensko jezero, ki je največje jezero v Nemčiji. Je na meji med Avstrijo, Nemčijo in Švico. Razdalja je bila 64 km. Z njo sem opravil v 20 urah in 20 minutah. Še vedno držim rekord. Kasneje sem iskal nove izzive. S svojim trenerjem Clausom Ludwigom, pomočnikom Mathiasom Sochmannom in mojim managerjem Oliverjem Haldrom smo našli ledeno plavanje. Rekel sem si: »Ok, to bo enkraten izziv, kajti prej sem leta plaval samo v topli vodi in niti zamisliti si nisem mogel, kako je plavati v ledeni«. Potem sem videl dokumentarni film o Lyn Copfs, ki plava v ledu in pomislil: »Nemogoče je, da nekdo plava v ledeni vodi.« Zdaj sam počnem isto. To je nenavadna, a tudi zelo dobra izkušnja zame.

Se je bilo na ledeno plavanje težko prilagoditi?

Začetki so bili težki. Začel sem počasi. Plaval sem prsno z glavo zunaj, žabico. Po dveh minutah sem bil popolnoma premražen. A je delovalo. Začel sem jeseni 2013, leta 2014 nastopil na svetovnem prvenstvu in zmagal na 450 metrov. To je bil dober korak.

Zdaj v mrzli vodi izgledate popolnoma domače. Kakšna je bila najdaljša razdalja, ki ste jo premagali v leu?

Leta 2014 sem plaval ledeno miljo, kar znaša 1.6 kilometra. Voda je imela 3 stopinje in razdaljo sem premagal v 21 minutah. Leta 2015 sem na svetovnem prvenstvu zmagal na 1000m. Vesel sem, da lahko plavam hitro. Veliko spoštovanje imam do plavalcev, ki lahko ostanejo 25 do 30 minut v ledeni vodi. Jaz grem po 30 minutah ven. To je zame dovolj.

Torej so zmagovalci tudi tisti, ki so v vodi najdlje…

Da, po eni strani imamo zmagovalce, ki plavajo zelo zelo hitro, po drugi strani pa zmagovalce, ki v ledeni vodi ostanejo res, res dolgo časa.

Na internetu sem prebral, da držite tudi Nemški rekord v plavanju na 24 ur.

Plavanje 24 ur je popolnoma druga zgodba. Plavaš v bazenu. Tam lahko počivaš. V daljinskem plavanju počitka ni.

Kaj je po vašem mnenju vaš največji dosežek?

Največji dosežki, bi rekel, so plavanje čez Rokavski preliv, rušenje rekorda ob plavanju čez Bodensko jezero, prva zmaga na svetovnem prvenstvu na 1000 metrov v zimskem plavanju in tudi tekma za svetovni pokal v Argentini. Slednja je bila 62 km dolg maraton V Santa Fe Cologne-u, pred 1000 gledalci. Celo Argentinski predsednik je gledal tekmo. To so tisti največji.

Kolikor vem, so v Jušni Ameriki v vodi piranje…

Da, a so zame prepočasne (smeh).

Ljudje se plavanja v odprtih vodah pogosto bojijo. Kako se vi spopadete s strahom.

Ni me strah na tekmah, na katerih vem, da je vse varno. Organizatorji ponavadi vidijo varnost plavalcev, kot najpomembnejšo stvar. Ni me strah. Enkrat sem plaval v Cape Townu (Južna Afrika), in videl sem morske pse, ki plavajo proti meni. Kmalu so se obrnili, saj sem imel napravo proti morskim psom. To je elektronska naprava, ki morske pse prežene.

Torej, ni me bilo strah, res. Ne tvegam preveč. Imam družino. Moja hčerka ima 15 let in me potrebuje. Moja družina je pomembnejša kot moje plavanje.

Kaj pa svetujete ljudem, ki jih je plavanja v odprtih vodah bojijo iz psihološkega stališča.

Če jih je strah odprte vode, naj ostanejo blizu obale in plavajo ob njej, ali pa naj plavajo v skupini. Počutili se bodo varneje.
 

Ampak tu na Bledu nevarnosti ni. To ni prvič, da ste obiskali bled, je tako.

Ja, to je res. To mesto ljubim. Prelepo je tako poleti, kot pozimi. S starim gradom in otokom na sredini jezera… prekrasen je. V tem jezeru me sploh ni strah.

Nam poveste nekaj malega o poleetnem plavalnem izzivu tu na Bledu. Lani se je tekmovanje odvilo drugič in vi ste se ga udeležili. Kako je bilo?

Bilo je dobro organizirano in počutil sem se varnega, a nekatere stvari so vedno lahko boljše. Ko organiziraš tekmovanje, moraš biti vedno odprt za izboljšave. Mislim, da ima dogodek pred seboj lepo prihodnost. Jezero ima dolgo veslaško tradicijo in če greš korak za korakom…

Ni veliko prizorišč, kjer so mednarodna tekmovanja organizirana tako poleti kot pozimi. Lahko bi naredili poseben pokal- celoletni pokal, na primer. Plavalci lahko potem pridejo tako poleti kot pozimi.

Christof Wandratsch

Imate z domačini, Slovenci, kakšne izkušnje?

Da, poznam Igorja in Naceta Majcna. Dolga leta smo skupaj potovali na okrog. Spoznal sem ju leta 1989 na evropskem prvenstvu. Smo dobri prijatelji in onadva sta prijetna fanta.

Vemo, da Igor in Nace ne plavata več. Kako pa vi ohranjate motivacijo?

Imam dobrega trenerja. Moji treningi niso dolgočasni in to je moja motivacija. Vedno iščem nove izzive, kot so svetovni pokal, solo plavanja, zdaj ledeno plavanje in tako dalje.

Kaj bi vi svetovali ljudem, da bi jih motivirali, da ostanejo plavalci?

Če začneš z ledenim plavanjem je to dobro, da ostaneš zdrav in ne zboliš. Je enostavno, je poceni šport. Potrebuješ samo nekatere osnove. Kopalke in plavalna očala. Če plavaš minuto ali dve, narediš ogromno za svoje zdravje. Organiziram tudi plavalne kampe za ljudi, ki bi se radi naučili plavati. To je dober izziv.

Kaj počnete poleg plavanja?

Sem učitelj na sredni šoli. Za polni delovni čas. Plavanje je zame le hobi.

So zaradi vas učenci bolj navdušeni nad plavanjem?

Seveda. S svojimi učenci grem plavat, tudi pozimi. So zelo veseli, da lahko to počnejo. Njihovi starši niso zaskrbljeni, kadar grejo učenci z menoj. Zaupajo mi, ker vedo, da imam izkušnje.

Koliko so torej vaši učenci stari?

Ponavadi učim stare 15 ali 16 let. Letos prvič učim učence, ki so stari 12 in 13.

In že skačejo v ledeno vodo?

Da. Vsak petek popoldan, gremo po pouku k jezeru in plavamo. So zelo veseli in zanje je res dobro, da to počnejo.

To bi lahko bila dobra ideja za slovenske šole, še posebej tu na Bledu…

Da, imate lepo jezero in dobre pogoje tu v veslaškem centru. Perfektno je!

Christoph, hvala da ste si uzeli čas, želimo vam veliko sreče!